top of page
Office Worker

CELOSTNO OBVLADOVANJE STRESA 

Izobraževanje za posameznike in organizacije

VSEBINA DELAVNICE

 

Skozi interaktivno predavanje bomo odkrivali možnosti, kako naj zaposleni posameznik v vsakdanje življenje vnese spremembe, s katerimi posledično vpliva na zmanjšanje nivoja stresa in se s tem uspešno spopada z vsakodnevnimi izzivi, tako zasebno kot tudi na delovnem mestu. Z naučenimi veščinami želimo zaposlenemu pomagati zmanjšati stres, kar pomeni, da je zaposleni, ne glede na zahtevnost dela, sposoben zmanjšati lastno obremenitev in posledično povečati svojo učinkovitost na delovnem mestu.

 

Primarno bomo spregovorili o stresu in naslovili vprašanja:

  • Kaj nam povzroča največ stresa v življenju?

  • Kako se lahko uspešneje soočamo s stresorji v svojem življenju?

  • Kako lahko sami vplivamo na to, da upočasnimo mnogokrat prehud tempo vsakdanjega življenja?

  • Nadalje bomo pobližje spoznali in preizkusili različne tehnike sproščanja, 

  • Učili se bomo tudi asertivne komunikacije, postavljanje meja, izražanje potreb in učinkovitejšega reševanja konfliktov

NAMEN DELAVNICE

S stresom se srečujemo na vseh področjih našega življenja in delovanja. Slednji vpliva na kvaliteto našega vsakdana, odnosov, na naše zdravje in dobro počutje. Njegovo obvladovanje pa nikakor ni preprosto, saj zanj ni univerzalnega zdravila.    

V številnih državah članicah Evropske unije se povečuje izostajanje z dela zaradi težav z duševnim zdravjem. Poleg izostajanja z dela so posledice duševnih motenj tudi manjša delovna storilnost, manjša motivacija in večja fluktuacija. Promocija duševnega zdravja med zaposlenimi je ključna, saj vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje delavcev prinaša koristi tako organizacijam, kot zaposlenim.

Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji med letoma 2008 in 2014 beležili največ bolniških odsotnosti zaradi diagnoz iz skupine bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev pri delu, nato odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Po trajanju ene odsotnosti jih zaradi spremenjenega beleženja ne moremo primerjati, so pa odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj med daljšimi (NIJZ, Podatkovni portal, 2015). 

 

Če zaposleni vsakodnevno doživljajo stres, se kažejo posledice tudi na ravni delovne organizacije:

  • Slabi medosebni odnosi: med zaposlenimi, kot tudi zaposlenimi in vodstvom

  • Fluktuacija oz. pogosto menjavanje kadrov, kar povzroča motnje v delovanju podjetja in njegovi uspešnosti, saj je treba odhajajoče zaposlene nadomestiti. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetja in slabšo kakovost delovnega procesa. Ključni vzroki za fluktuacijo so slabši medsebojni odnosi, stres, povezan z delom (nezanimivo delo, slabi delovni pogoji, slabe možnosti za izobraževanje, neustrezno nagrajevanje, ovire pri napredovanju, premajhna motivacija, nezadovoljstvo …).  

  • Absentizem ali pogosto izostajanje zaposlenih z dela zaradi bolezenskih vzrokov, običajno zaradi delovnega in socialnega okolja in v manjši meri zaradi zdravstvenega stanja zaposlenih.  

  • Prezentizem oz. zmanjšana učinkovitost posameznika na delovnem mestu, kar pomeni, da delavec dela z zmanjšano učinkovitostjo.  

 

Raziskave kažejo da vsak evro, ki ga organizacija vloži v promocijo zdravja (in s tem tudi v odpravljanje psihosocialnih dejavnikov tveganja), delodajalcu prinese 2,5 do 4,8 evra (EUOSHA; v: Podjed in Bilban, 2014) in na splošno predstavlja eno izmed bolj donosnih naložb za delodajalce (Podjed in Bilban, 2014). Poročilo Matrixa (2013; v: Eurofound in EU-OSHA,

2014; str. 74) je celo pokazalo, da vsak evro, ki ga delodajalec vloži v primarno raven intervencije z izboljšanjem duševnega zdravja zaposlenih, delodajalcu prinese kar 10,25 evra.

 

IZVEDBA

 

  • Primerno je za izvedbo v manjših in večjih skupinah.

  • Usposabljanje se izvaja na naslovu  naročnika, v živo ali preko Zoom aplikacije, pri čemer zaradi narave (interaktivne) delavnice priporočamo izvedbo v živo.

  • Naročnik zagotovi prostor z računalniškim projektorjem.

IZVAJALKI PROGRAMA

Program izvajata Vida Mlakar in Špela Podnar, ustanoviteljici in direktorici Inštituta TherapyLab. 

Vida Mlakar je mag. prava, mag. psihosocialnega svetovanja po kognitivno - vedenjski metodi in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, 

Špela Podnar je univ. dipl. sociolog, mag. psihosocialnega svetovanja po kognitivno - vedenjski metodi in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. 

Poleg aktivnega delovanja na Inštitutu TherapyLab, obe opravljata tudi zasebno psihoterapevtsko in svetovalno delo. 

bottom of page