SAMOZAVEST

NAMEN DELAVNICE

​

Samosprejemanje in zdrava samozavest sta osnova duševnega zdravja, temelja, na katerem lahko gradimo harmonične odnose z drugimi in s samim sabo. Duševno zdravje pa igra v posameznikovem življenju pomembno vlogo. Gre namreč za sestavni del človekove identitete in je pomembna komponenta njegovega počutja in videza ter vpliva na njegove predstave o sebi in občutenju sveta. Dobro duševno zdravje ni le odsotnost bolezni in samopoškodb, temveč se kaže tudi v občutenju sreče, veselja, izpolnjenosti ter v učinkovitem spopadanju s stresom. Gre za stanje dobrega počutja, v katerem se posameznik zaveda lastnih sposobnosti, se lahko spopada z vsakdanjim stresom, dela produktivno in lahko prispeva v svojo skupnost.

 

Samozavest predstavljajo področja, v katerih smo dobri in veščine, ki jih obvladamo, samosprejemanje pa je usmerjeno na to, da sem v redu kot oseba. Samozavestni smo v zvezi z nečim, kar dosežemo, kar znamo in v čemer smo spretni. Pri razvijanju samozavesti nam pomagajo objektivne informacije drugih in spodbuda, podpora ter konstruktivna kritika. Na drugi strani pa samosprejemanje ni pogojeno s spretnostmi in znanji, temveč pomeni, da se sprejemam v polnosti takšnega kot sem ne glede na moja znanja, pričakovanja in moje osebnostne lastnosti.

Ljudem nam vse večkrat primanjkuje samozavesti in samosprejemanja, ker vedno čakamo občutenje, ki naj bi prišlo, da bomo lahko počeli stvari, ki si jih želimo in imeli boljše odnose s seboj in drugimi. Posledično stvari ne počnemo, ker občutka ni. Glavni fokus delavnice bo opremiti udeležence s poznavanjem področij samozavesti in samosprejemanja ter jih opremiti z veščinami, ki jim bo omogočilo več samosprejemanja, višjo samozavest ter polnejše življenje.

​

​

ZAKAJ STA SAMOZAVEST IN SAMOSPREJEMANJE ZAPOSLENIH POMEMBNA? 

​​​

• Samozavestni zaposleni imajo višjo stopnjo zaupanja v lastno razmišljanje in presojanje 

• Samozavestni zaposleni sprejemajo boljše odločitve. 

• Zaposleni, ki se sprejemajo, imajo boljši interpersonalni odnos t.j. odnos s samim sabo, kar vpliva na boljše odnose med zaposlenimi. 

• Z organizacijske perspektive zaposleni, ki imajo dober občutek o sebi, držijo boljši fokus, potrebujejo manj počitka ter manj izostajajo z delovnega mesta. 

• Nesamozavestni zaposleni imajo težave pri medosebnih mejah; bodisi jih ne postavljajo, bodisi jih kršijo in prestopajo meje drugih. 

 

 

VSEBINA DELAVNICE 

​

Glavni fokus delavnice bo opremiti udeležence s poznavanjem področij samozavesti in samosprejemanja ter jih opremiti z veščinami, ki jim bo omogočilo več samosprejemanja, višjo samozavest ter polnejše življenje. Skozi interaktivno predavanje bomo odkrivali možnosti, kako naj posameznik s kognitivno - vedenjskimi tehnikami v vsakdanje življenje vnese spremembe, s katerimi se bo lahko pomaknil v smer svojih ciljev in vrednot.

 

Delavnica je sestavljena iz več sklopov: 

• kratka predstavitev teorije sprejemanja in predanosti, 

• spoznavanje svojega miselnega in čustvenega sveta v povezavi z vedenjem, 

• seznanitev s čuječnostjo in sočutjem do sebe, 

• spoznavanje lastnih vrednot, ciljev in motivacije. 

​

 IZVEDBA

• Dolžina delavnica je odvisno od števila udeleženih in je stvar dogovora.

• Primerno je za izvedbo v manjših in večjih skupinah.

• Delavnica se izvaja na naslovu naročnika ali online preko platforme Zoom.

 

IZVAJALKI PROGRAMA

​

Program izvajata Vida Mlakar in Špela Podnar, ustanoviteljici in direktorici Inštituta  TherapyLab.

Vida Mlakar je mag. prava, mag. psihosocialnega svetovanja po kognitivno - vedenjski metodi  in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije,

Špela Podnar je univ. dipl. sociologinja, mag. psihosocialnega svetovanja po kognitivno - vedenjski metodi in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije.

Poleg aktivnega delovanja na Inštitutu TherapyLab, obe opravljata tudi zasebno  psihoterapevtsko in svetovalno delo.