SPROŠČANJE

Teoretična podlaga o vrstah in načinih sproščanja ter praktična izvedba tehnik sproščanja

Stres je normalen odziv našega telesa na držaljaje, ki jih prejemamo iz okolja. Za stresor smatramo tisti dražljaj, ki zamaje naše notranje ravnovesje in nas sili k določeni akciji. Vedeti moramo, da ni vsak stres škodljiv, saj gre za vgrajen mehanizem, ki nam omogoča preživetje (pozitiven stres). O negativnih posledicah govorimo takrat, ko je stresa preveč in traja daljše časovno obdobje.

Večja količina stresa, ki traja daljše časovno obdobje, vpliva na naše mišjenje, spominske sposobnosti, na čustvovanje ter škoduje našim notranjim organom. Zaradi stresa razmišljamo in se počutimo drugače. 

​

Negativne vplive stresa na možgane lahko zaustavimo in izboljšamo naše možganske funkcije z različnimi vrstami relaksacije. Sproščanje prepreči ali vsaj upočasni sproščanje stresnih hormonov v naš krvni obtok, upočasni srčni ritem ter dihanje in umiri naše misli.

​​

Vrste sproščanja delimo v dve kategoriji:

1. aktivnosti, ki nas sproščajo, a njihov namen ni zgolj sprostitev (npr. masaža, telovadba, ustvarjanje, prijeten film…) in

2. aktivnosti, katerih primarni namen je sproščanje (tehnike). 

​​

Na voljo je ogromno različnih relaksacijskih tehnik. Pri izbiri je najpomembnejše to, da se odločite za tisto, ki je všeč vam in je hkrati takšne oblike, da vam omogoči redno izvajanje (npr. če imate ogromno dnevnih obveznosti in ste konstantno v časovni stiski, verjetno prakticiranje dolgih meditacij ni uporabna tehnika za vas; če vam je čuječnost nezanimiva in vam njeno izvajanje predstavlja odpor, potem izberite drugo tehniko).

​

K sprostitvenim tehnikam se ne zatekamo zgolj takrat, ko smo pod stresom, pač pa je potrebno vsakodnevno in redno izvajanje oblik globokega sproščanja. Redna in vsakodnevna vadba sprostitvenih tehnik posamezniku omogoča sproščenost skozi cel dan, hkrati pa pozitivno vpliva na izboljšanje koncentracije in spomina, lajšanje bolečin, povečanje samozaupanja, preprečevanje nastajanja stresa, zmanjševanje nespečnosti in utrujenosti.

​​

Spodaj navajamo nekaj najpogostejših oblik relaksacijskih tehnik, ki jih uporabljamo tudi v psihoterapiji:​

- dihanje s trebušno prepono

- progresivna mišična relaksacija

- čuječnost

- avtogeni trening

- vodena meditacija

​​

IZVEDBA

• Usposabljanje traja 3-4 ure (odvisno od števila udeleženih in njihove aktivne udeležbe).

• Primerno je za izvedbo v manjših in večjih skupinah, do 15 oseb.

• Usposabljanje se izvaja na naslovu  naročnika ali v terapevtskih prostorih izvajalk programa, v živo ali preko aplikacije Zoom , pri čemer zaradi narave (interaktivne) delavnice priporočamo izvedbo v živo.

• Naročnik/izvajalki zagotovijo prostor z računalniškim projektorjem;

• Naročnik/izvajalki, prav tako poskrbijo za zadostitev pogojem za izvedbo usposabljanja skladno z določili za zajezitev in preprečevanje širjenja okužbe s covid – 19 ( razkužila, zadostna razdalja med udeleženci, zračenje itd.)

​

IZVAJALKI PROGRAMA

​

Program izvajata Vida Mlakar in Špela Podnar, ustanoviteljici in direktorici Inštituta TherapyLab. 

​​

Vida Mlakar je mag. prava, mag. psihosocialnega svetovanja po kognitivno - vedenjski metodi in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, 

Špela Podnar je univ. dipl. sociolog, mag. psihosocialnega svetovanja po kognitivno - vedenjski metodi in specializantka transakcijsko analitične psihoterapije. ​

Poleg aktivnega delovanja na Inštitutu TherapyLab, obe opravljata tudi zasebno psihoterapevtsko in svetovalno delo.